Miklavževa beseda    Leto II ,    št.  5  - 2019

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE      Št 5

Popravila in nabave med leti 1873 in 1919

1873 - Nova stolpna ura, naredil Mihael Petrovčič z Vrhnike, nov križev pot – Štefan Šubic iz Škofje Loke in nov baldahin (nebo) ter dva mala bandera za procesijo.

1876 – Nova lesena obhajilna miza in nove orgle, ki jih je naredil Ignacij Zupan iz Krope.

1885 – Obnovljen – pozlačen – kelih in nova slika Matere Božje na Marijinem oltarju – narisal slikar Zajc.

1898 – Nova monštranca – naredil Kregar.

1904 – Novo bandero dekliške Marijine družbe – naredila Ana Hofbauer.

1905 – Obnovljen ciborij, nov antipendij (vezen prt) za glavni oltar. Nov rdeč mašni plašč je darovala bratovščina sv. Rešnjega Telesa.

1906 – Nov tlak v prezbiteriju, star kamniti  tlak iz prezbiterija prestavljen v zakristijo. Novo veliko bandero sv. Nikolaja, naredil Leopold Mattner iz Langewalda.

 1908 – Obnova glavnega oltarja (mojstra Goetzel in Lebar iz Ljubljane) in nov bel mašni plašč, ki ga je darovala bratovščina sv. Rešnjega Telesa.

1909 – Nova prižnica (mojstra Goetzel in Lebar iz Ljubljane), Novi svečniki za glavni oltar (naredil pasar Kregar iz Ljubljane), novi svečniki za tron sv. Nikolaja (kupljeni na Dunaju).

1910 – Nov misijonski križ (mojstra Goetzel in Lebar iz Ljubljane) – ob prvem misijonu na Lipoglavu.

1911 – Prebeljena je bila zunanjost cerkve in popravljena streha mrtvašnice, narejena so bila nova okna – stekla (Avgust Agnola), nova (železna) obhajilna miza (denar zbrala dekleta Marijine družbe, zlasti Frančiška Bozja in Katarina Bregar. Nova vrata iz zakristije v cerkev je naredil mežnar - tesar Jožef Kastelic.

1913 – Kupljen nov zelen mašni plašč in nove figure za jaslice.

1915  - Nova večna luč (Osiander iz Dornbirna).

1916 – Novo nebo - baldahin – za procesijo, s sliko Štefana Šubica iz l. 1873, nov zelen mašni plašč (Leopold Mattner iz Langewalda).

 

Miklavževa beseda    Leto II ,    št.  6  - 2019

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE      Št 6

Kapelica pri župnijski cerkvi

Kapelica je bila zgrajena verjetno že takrat, ko se je ogradilo pokopališče okoli župnijske cerkve.

Slikar Štefan Šubic je poslikal kapelico leta 1873, ko je prenavljal oltare v župnijski cerkvi.

Kip Matere Božje, francosko delo, je bil nabavljen leta 1884.

Pokopališče

Pokopališče je bilo v začetku le okoli župnijske cerkve. Pokopališki križ je bil vzidan na zgoraj imenovani kapelici. Leta 1874 so dokupili zemljišče in tako povečali ter hkrati obzidali pokopališče. Takrat so postavili tudi nov pokopališki križ. Leta 1901 se je pokopališče znova povečalo. Takratni župnik Frančišek Marešič je odkupil od Matevža Janežič del njive (580 m2), ki je bila na koncu pokopališča, proti vzhodu. Na pokopališču so zopet postavili nov križ, prejšnjega pa so dali na zgoraj omenjeno kapelico. Ta križ je leta 1914 podrl veter in župnik Jožef Šolar ga je dal popraviti in so ga postavili v Mišnikovem Logu, kjer se je takrat zgradila nova pot z Lipoglava v Šmarje.

 

Župnišče

Ko je 12. decembra 1901 župnik Frančišek Marešič umrl in ni zapustil veljavne oporoke, se je njegova zapuščina po takratnem zakonu razdelila na tri dele. Ena tretjina je pripadla župnijski cerkvi sv. Nikolaja na Lipoglavu, eno tretjino je prejelo za reveže županstvo občine Dobrunje, tretji del pa so dobili sorodniki.

Za zgornjo vsoto (4.500 kron je župnik Jožef Šolar, z dovoljenjem knezoškofijskega ordinariata v Ljubljani, leta 1906 obnovil celo župnišče. Načrt za prenovo je naredil stavbenik Valentin Acceto iz Ljubljane. Predračun je znašal 9.000 kron. Razliko so poravnali župljani s prostovoljnimi prispevki. Popravila so se pričela na binkoštni torek leta 1906, končala pa isto leto oktobra, v soboto pred rožnovensko nedeljo. Delalo je šest Italijanov. Delovodja pa je bil Janez Benedetto. Tesarska dela so prevzeli domačini, mizarska Simon Praprotnik iz Ljubljane. Tudi kleparska dela so opravili mojstri iz Ljubljane.

Opravljena dela:
Vsa okna in vrata so bila nova. Znižan je bil tlak v veži in kuhinji, pozidan nov dimnik, narejene so bile nove stopnice. Nadstropje je bilo povišano za 60 cm in celotno nadstropje je bilo na novo ometano. Novi so bili tudi vsi stropi in podni v nadstropju. Povečana je bila sprejemna soba in na hodniku je bil narejen nov tlak. Na zadnji strani župnišča je bil narejen nov balkon. Na podstrešju so se popravili stranski zidovi. Nove so bile vse peči in štedilnik v kuhinji. Slikopleskarska dela je izvajal mojster Ignacij Somrak iz Most. Popravila so presegla predračun, ker so se nekatera dela pokazala šele me samim popravilom.

Iz zapuščine župnika Frančiška Marešiča se je leta 1910 naložilo 400 kron na »papirno rento«, ki je bila last župnijske cerkve.

Miklavževa beseda    Leto II ,    št.  7  - 2019

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE      Št 7         Leto 1918

Šola
Do leta 1910 je bila na Lipoglavu zasilna šola. Poučevali so domači župnikiv župnišču, pozneje v mežnariji. Župnik Marešič je leta 1894 za nekaj metrov podaljšal mežnarijo in tako se je majhna sobica primerno povečala, da se je v njej lahko odvijal pouk. Župniki so poleg krščanskega nauka poučevali še3 druge predmete: branje, pisanje in računstvo. Nekateri so poučevali zastonj, drugi so od dežele prejemali malenkostno nagrado.

Z odločbo Kranjskega deželnega sveta v Ljubljani, z dne, 4. aprila 1910, št. 2028, je bila na Lipoglavu ustanovljena redna šola (enorazrednica) za vasi: Mali in Veliki Lipoglav, Pance, Sela, Brezje, Pleše in Repče, s sedežem na Malem Lipoglavu. Za učno sobo se je določila soba v mežnariji, kjer se je že prej poučevalo. Soba se je prepustila brezplačno, stroške za morebitna popravila pa je prevzel krajevni šolski svet na Lipoglavu.

Za prvo učiteljico (in šolsko voditeljico) je bila imenovana gospodična Roza Pichler, ki je nastopila službo v začetku šolskega leta 1910/11.

Nadarbinsko zemljišče

Leta 1907 je župnik Šolar sredi vasi Mali Lipoglav uredil nov vrt. Prej je bil vrt spodaj – proti »Birtu«. Vrt se je tako povečal, narejena pa je bila tudi kamnita in deloma žična ograja.Leta 1907 je isti župnik zasadil vrt za pokopališčem (pri Habetovih), leta 1908 pa vrt v »Dulih« Tudi vrt pod župniščem je bil deloma zasajen.

Leta 1910 je župnik Šolar zamenjal travnik »Strahovka« za travnik »Grumovka« in doplačal 30 K (kron). Župnik Šolar je zasadil tudi več smrek v gozdovih (Deli in Gostilaž).

Nova pot iz Lipoglava v Šmarje

Leta 1914 se je zgradila nova pot z Lipoglava v Šmarje. Novi so bili trije deli te poti:

1. Ovinek, ki vodi od njiv v gozd Makovnice
2. Okrajšava na vrhu Makovnice
3. Od križpota (križišča) do vrha »Farovškega Laza«

Delali so vaščani Malega Lipoglava in Zg. Slivnice (župnija Šmarje) Kar je bilo drugih delavcev, so bili vsi plačani.  Delo je vodil g. župnik Šolar, končano pa je bilo v maju 1914.

Deželni odbor je naklonil podporo v znesku 4.000 K. Denar se je porabil deloma za plačilo delavcem, deloma pa za odkup zemljiških parcel za pot. Nova pot je bila  po sklepu občin Dobrunje, Grosuplje in Šmarje sprejeta med občinske poti imenovanih občin. Nova pot vodi skozi »Mišnikov Log«, ki je last lipoglavske župnije - nadarbine – prebende oz. mašne ustanove. Zaradi tega je bilo sploh mogoče dobiti potrebno dovoljenje takratne oblasti.

Miklavževa beseda    Leto II ,    št.  8  - 2019

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE      Št 8         Leto 1919

PRVA SVETOVNA VOJNA:

Vpoklic vojakov se je vršil z različnimi občutki. V začetku je bilo veliko navdušenje. Možje in fantje so veselo prepevali, ko so odhajali k vojakom. To veselje se je spremenilo v žalost, ko so sredi septembra začela prihajati žalostna sporočila o silnih izgubah na fronti v Galiciji. Zelo smo bili žalostni, ko smo dobili sporočilo o smrti vrlega mladeniča, člana Marijine družbe, Nikolaja Urbinca iz Sel št. 4, ki je bil ustreljen v trebuh in je umrl v Galiciji 20. oktobra 1914. Kmalu smo dobili sporočilo, da je 20. novembra 1914 umrl v bolnišnici v Beljaku tudi njegov brat Franc Urbinc. Tudi on je bil član fantovske Marijine družbe in dober igralec pri gledaliških predstavah. Boril se je na ruski fronti v Galiciji, kjer je bil zadet v prsi.

4. januarja je v vojni bolnišnici v Trstu umrl Franc Urbinc s Pleš št. 2, edini sin premožnih staršev. Boril se je na srbski fronti, kjer je bil zadet v ramo. Tudi on je bil član Marijine družbe.

Vojska in nje krutost je vedno globlje posegala v posamezne družine in zahtevala vedno več žrtev. Ljudje so se zatekali k Bogu in iskali tolažbo v molitvi. Vsak večer od začetka mobilizacije se je v cerkvi molil rožni venec, litanije in »vojne molitve«. Prve nedelje v mesecu in večkrat tudi druge nedelje se je zlasti prvi dve vojni leti molila 12. ura iz »Večne molitve« »za blagoslov domovine. Vse »zaukazane« pobožnosti so se vestno izvrševale«. Prejemanje svetih zakramentov je vedno bolj napredovalo.

Čim dlje je trajala vojna, več žrtev je zahtevala.

15. decembra 1916 je posestnika Janeza Brezarja iz Brezij št. 2, zasul sneg na Cima Dodici na italijanski fronti. Na tej fronti je padel tudi – zadet od granate – posestnik Alojzij Vovk iz Repč, št. 7. 2. januarja 2017 je umrl v bolnišnici na Dunaju Anton Jančar iz Šentpavla. 29. junija 1918 je v bolnišnici v Pragi umrl Alojzij Anžič iz Dul št. 1.

Maja 1915 je bila na Lipoglavu za pet mesecev nastanjena delavska kolona. Bili so Ogri (Madžari). Na Magdalenski gori so delali strelne jarke. Vseh delavcev – vojakov je bilo okoli 300.

Karitativno delo je bilo zelo živahno. Župljani so se udeleževali skoraj vseh akcij. Od 4. do 8. oktobra 1914 se je zbralo več kot 100 K (kron), za Poljake 55 K, za goriške begunce 55 K, za vdove in sirote 35 K, za Vincencijev patronat (redovnice, ki so skrbele za bolnike) 72 K za pomoč ljudem v stiski 50 K. Zbirali so tudi material in hrano: npr. baker,  kovine, robidovo listje, koprive, papir, obleko in cunje. Za izdelavo zimskih oblek se je dalo šolskim otrokom 60 K. Vojakom so pletli za podnožje tudi kite. Podporo so prejemale vse gospodinje, razen ene. Denarno so si nekateri zelo opomogli. Župljani Lipoglava so podpisali tudi za 30.000 K vojnega posojila.

 

Miklavževa beseda    Leto II ,    št.  9  - 2019                    

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE      Št 9         Leto 1920

Prihod novega župnika

28. februarja je župnik Jožef Šolar odšel z Lipoglava v Žalno.

13. marca pa je prišel v župnijo novoimenovani župnik, g. Martin Pečarič, ki je bival v začasnem pokoju pri sv. Lenartu v Sostrem. Slovesni sprejem je bil na Velikem Lipoglavu pri Jerinovi hiši.

14. marca pa je imel novi župnik prvo sveto mašo na Lipoglavu.

16. marca je novi župnik prvič stopil v šolo. Ker že od božiča naprej ni bilo učiteljice, se je ob torkih in petkih poučeval le krščanski nauk.

Popravila v župnišču

16. marca in v naslednjih dneh se je v nadstropju prebila stena in napravljena so bila nova vrata v iz veže v »cerkveno sobo«.

19. aprila se je popravila slamnata streha na mežnariji.

20. junija je bilo prvo sveto obhajilo. Prvoobhajancev je bilo 11.

18. julija je bilo popoldne posvetovanje z vsemi posestniki kako naj se prekrije župnijski hlev: s slamo ali z opeko? Večina je bila za slamo, kakor je bilo do tedaj… Dogovorjeno je bilo tudi koliko naj prispevajo večje, koliko manjše kmetije… Tudi ostale strehe: na cerkvi, župnišču in ostalih gospodarskih poslopjih so bile v zelo slabem stanju.

Med 18. in 25. julijem se je obnavljala kuhinja, prepleskala t.i. škofova soba…  Dva krovca iz Repč sta hlev prekrila med 8. in 15. avgustom.

Začetek šolskega leta

Novo šolsko leto 1920/21 se je začelo 1.septembra s sveto mašo. Začasno je bila nastavljena za učiteljico gdč. Minka Celar, ki je na Lipoglavu že učila od 28. novembra 1918 do 15. julija 1919. Stanovanje je dobila – zasilno sobico in kuhinjo v veži pri Frančiški Predalič. Od novembra do konca leta je bil župnik Martin  Pečarič, rojen 8.1.1878 v Metliki, bolan. Nadomeščali so ga Janez Sever, kaplan v Šmarju, očetje cistercijani iz Stične in prof. dr. Franc Jere iz Št. Vida nad Ljubljano, sicer domačin z Lipoglava.

28. novembra so bile volitve za skupščino v Beogradu. Volišče je bilo pri sv. Lenartu v Sostrem. Naši župljani so se udeležili volitev v obilnem številu in glasovali za Slovensko ljudsko stranko SLS).

            

Miklavževa beseda    Leto II ,    št.  10 - 2019                    

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE      Št 10         Leto 1921

Prestavitev učiteljice

Z dnem 1. januarja 1921 je bila tukajšnja šolska voditeljica gdč. Minka Celar prestavljena v Kropo na Gorenjskem. Na njeno mesto ni prišla nobena učna moč, zato se je do konca šolskega leta poučeval le krščanski nauk in sicer ob torkih in petkih dopoldne po dve uri.

Ljudsko štetje

Januarja 1921 se je vršilo ljudsko štetje. Popis je vodil domači župnik v župnišču (v pisarni)
Rezultat štetja po stanju z dne 31. decembra 1920:

Mali Lipoglav 66, Veliki Lipoglav 47, Pance 74, Sela 60, Repče 80, Brezje 39, Pleše 66, Dule 27, 

Šempavel 69. Skupno število prebivalcev župnije: 528

27. aprila je v gozdu nad vasjo Šempavel najdena ubita, že več mesecev pogrešana Marija Smrekar, hči Bernarda Smrekarja, cerkovnika v Šempavlu. V petek, 29. aprila je bil na licu mesta sodnijski ogled. V nedeljo, 1. maja, je bila ob peti uri popoldne pokopana na domačem pokopališču v Šempavlu. Osumljen je bil J.Š. iz župnije sv. Lenarta v Sostrem. Ker krivde ni bilo mogoče dokazati, je bil izpuščen iz zapora.

3. maja so bile v Sostrem v ljudski šoli volitve za domačo občino Dobrunje. Naši volivci so se v velikem številu udeležili  volitev udeležili volitev in vsi volili SLS.

7. junija je Janez Trontelj, cerkovnik na Gori, popravil cerkveno uro.

19. junija je bilo prvo sv. obhajilo. Vseh prvoobhajancev je bilo devet.

15. julija je šel župnik Martin Pečarič na operacijo za pruh, koncem avgusta pa za tri tedne v zdravilišče Dobrna pri Celju. Ta čas ga je nadomeščal Janez Sever, kaplan v Šmarju – Sap.

V tednu med 28. avgustom in 4. septembrom se je prekrilo gospodarsko poslopje  (pod).

Septembra se je Katoliškega shoda v Stični udeležilo okoli 40 oseb iz župnije Lipoglav.

15. septembra je bila kot učiteljica in obenem šolska voditeljica nastavljena gdč. Mici Iglič, hči šolskega voditelja pri Sv. Trojici pri Moravčah. Tako se je z novim šolskim letom 1921/22 po daljšem presledku vendarle zopet pričel redni pouk na tukajšnji enorazrednici.

Od 13. do 25. oktobra je potekalo čiščenje in popravilo orgel. Delo je izvršil g. Franc Gašperšič, organist pri sv. Lenartu v Sostrem.

23. oktobra je bil takoj po jutranji maši sestanek in posvetovanje glede nabave dveh zvonov, velikega in srednjega, ki ju je leta 1916n in 1917 ugrabila  vojna. Kot nadomestilo naj se nabavita dva nova. Toda kakšna? Bronasta ali jeklena? Na sestanku ni prišlo do odločitve. Sklenili so, naj se za zvonova pobira po hišah in vsakega posestnika posebej vpraša ali je za bronasta ali železna zvonova.

Od 25 novembra do 1. decembra je potekal misijon, ki sta ga vodila jezuita p. Pristov in p. Sečnik. Sklepno procesijo je 1. decembra vodil g. Franc Pešec, dekan v Šmarju.

Leta 1921 je bila huda suša. V času od začetka julija do konca septembra je samo 25. avgusta malo deževalo. Toda kljub dolgotrajni suši poljski pridelki niso bili tako slabi. Druge košnje ni bilo nič, zato je cena za seno zelo poskočila.

 

Miklavževa beseda    Leto II ,    št.  11 - 2019          

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE      Št 11         Leto 1922

23. januarja je po kratki bolezni blaženo v Gospodu zaspal sveti oče, papež Benedikt XV, v osmem letu svojega pontifikata, ko je 21. novembra 1921 dopolnil 67 let svojega življenja.V spomin smrti je tri dni zvonilo zjutraj, opoldne in zvečer. V ponedeljek, 30. januarja pa je bila opravljena tudi v naši cerkvi zanj peta sveta maša.

6. februarja, je bil za papeža izvoljen kardinal Ahil Ratti, ki si je nadel ime Pij XI. V nedeljo, 12. februarja smo zato zapeli zahvalno pesem.

Med 17. in 30. aprilom je bila prebeljena notranjost cerkve…

11. junija je prišel . na Lipoglav Knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Pri križu ob Mišnikovem lazu so ga pozdravili: učenka Cecilija Kadunc v imenu šolarjev, Ana Gros v imenu dekliške Marijine družbe in Janez Žagar v imenu Kmečke zveze. Še isti dan je bila vizitacija šole, cerkve in župnijske pisarne,

naslednji dan pa birmovanje. Vseh birmancev je bilo 25.

9. julija je domača Marijina družba deklet poromala na božjo pot k Materi božji na Kopanj in tako proslavila 20 letnico obstoja.

12. septembra je bil v šoli znova sestanek za nabavo novih zvonov.Duhovi so se pomirili in zedinili. Skoraj vsi so se izrekli za železne zvonove… Za tako majhno župnijo bi bili bronasti zvonovi pretežko breme. Na sestanku so sklenili, da se nabavita oba zvona, veliki in srednji in sicer pri kranjski industrijski družbi na Jesenicah, ki je že med vojno (od l. 1917) izdelovala jeklene zvonove. 14. septembra se je začelo šolsko leto 1922/23 s sveto mašo in z molitvijo k Sv. Duhu.

Sredi septembra je dal odpoved dolgoletni organist (samouk) g. Janez Zupančič, posestnik na Vel. Lipoglavu, ki je bil tudi ključar župnijske cerkve. Službo organista je pridno in vztrajno in za skromno plačo opravljal več kot 40 let. Župnik se mu je iskreno zahvalil. Pred njim je bil okoli 30 let organist njegov oče, Anton Zupančič.

17. oktobra so šli domači župnik Martin Pečarič in štirje farani: Janez Zupančič (Vel. Lipoglav), Franc Babnik (Sela), Janez Bozja (Mali Lipoglav) in Janez Žagar (Pance) na Jesenice na Gorenjskem, in pri Kranjski industrijski družbi naročili dva jeklena zvonova. Kot izvedenec je šel z njimi še g. Kornelij Iglič, šolski voditelj pri Sv. Trojici pri Moravčah, Oče šolske voditeljice na Lipoglavu. Na račun so dali 10.000 Din.

Sredi novembra se je preložila strešna opeka na sprednji strani župnišča. Trije delavci so delali tri dni. Stroški pa so bili okoli 1200 Kron.

Miklavževa beseda    Leto II ,    št.  12 - 2019          

IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE       Št.12         Leto 1923

Prevzem zvonov v tovarni

V sredo, 31. januarja 1923, je šel domači župnik Martin Pečarič v spremstvu Franca Babnika s Sel, Janeza Gruma z Malega Lipoglava in Kornelija Igliča, šolskega upravitelja – kot izvedenca – na Jesenice, da pri Kranjski industrijski družbi prevzame dva jeklena zvonova: veliki zvon – 1334 kg in srednji – 686 kg. Račun za oba zvonova je znašal 21.312 Din.

V četrtek, 8. februarja, so pripeljali zvonova na Lipoglav. Pri križu ob Miškovem lazu je bil lep sprejem, ki se ga je udeležila velika množica, tudi šolska mladina in dekliška Marijina družba s svojim banderom. Pri sprejemu je imel domači župnik pozdravni nagovor, pri cerkvi pa je zvonova blagoslovil. V četrtek, 15. februarja, so zvonova dvignili v cerkveni zvonik. Zaradi večjih zvonov je bilo potrebno zvonik preurediti in narediti nove tramove. Tudi stolpno uro je bilo potrebno prilagoditi novi postavitvi zvonov. Celotni stroški so znašali 27.348 Din.

V nedeljo, 18. marca, so bile volitve v skupščino. Kakor po navadi, je bilo volišče za našo župnijo v Sostrem, v poslopju osnovne šole. Naši volilni upravičenci so se udeležili volitev polnoštevilno in volili v glavnem za SLS.

V nedeljo, 29. aprila je bil po jutranji maši v šoli sestanek, ki se ga je udeležila večina naših posestnikov in so določili kolikšna bo birna količina za novo organistinjo, domačo učiteljico gospodično Mici Iglič, ki je 2. februarja sprejela to službo. Od sredine septembra 1922 do 2. februarja je bilo v naši cerkvi ob nedeljah in praznikih kakor na veliki petek – petje brez orgel. Le na žegnanje !5. oktobra in na božič se je orglalo).

V torek, 22. maja, je prevzvišeni knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič obhajal 25-letnico, odkar je zasedel stolico ljubljanske škofije. V počastitev te obletnice je v soboto, 26. maja zvečer ob ave Mariji četrt ure slovesno zvonilo. V nedeljo je bil pri jutranji maši primeren govor z zahvalno pesmijo.

V nedeljo, 24. junija je bila slovesnost prvega svetega obhajila. Prvoobhajancev je bilo 12.

V torek, 26. junija je umrla Jera Ferjan s Panc. To se omenja zato, ker je bilo ob tej priložnosti prvo mrliško zvonenje z novima zvonovoma.

V nedeljo, 19. avgusta, je bil evharistični shod v Zagrebu. Iz naše župnije sta se tega shoda udeležili sestriFrančiška in Ana Grum z Malega Lipoglava.V nedeljo, 26. avgusta je bil katoliški shod v Ljubljani. Iz naše župnije se ga je udeležilo okoli 60 oseb.Mnogo jih je šlo v slovesnem sprevodu, nekaj deklet je bilo v narodnih nošah.

Miklavževa beseda    Leto II ,    št.  13 - 2019          

Iz župnijske kronike: št. 13        Leto 1924

V nedeljo, 24. aprila, je bil po jutranji sv. maši in popoldne po litanijah daljši sestanek, na katerem sta g. župan Janez Trkar in odbornik ter svetovalec Franc Selan podala daljše poročilo o občinskem gospodarstvu, še zlasti v tem koliko prispeva pri tem papirnica v Vevčah.

V nedeljo, 4. maja, na god sv. Florjana, je okoli polnoči izbruhnil požar pri Tatajevih, na Malem Lipoglavu. Pogorela sta pod in kašča. Požarna bramba iz Šmarja je prišla – brez brizgalne. K sreči je bilo vreme mirno in začelo je rahlo deževati, sicer bi se požar razširil na vso vas Mali Lipoglav.

V nedeljo, 15. junija, so bile občinske volitve. Kot običajno je bilo volišče v Sostrem, v poslopju ljudske šole. Stranka SLS je dobila 14 od 25-ih odbornikov.Volilni upravičenci iz župnije Lipoglav so se tudi teh volitev polnoštevilno udeležili. V četrtek, 17. julija, je  bil vihar s točo. Vihar je naredil pri cerkvi veliko škode. Veliko opeke je padlo na tla, toča pa je povzročila veliko škode po vsej župniji, posebej po Brezju in po Selih, kjer je uničila skoraj vse jesenske pridelke.

V nedeljo in ponedeljek, 7. in 8. septembra, je bil v Ljublani Marijanski kongres, ki je sijajno uspel. Naša dekliška Marijina družba se je kongresa skoraj polnoštevilno udeležila. Prišla jih je skoraj 40 s svojim banderom.

Leta 1924 je bila ustanovljena Družba za širjenje vere. Do konca leta se je vpisalo 33 članov.

Popravila na cerkvi:

1. Cerkvena streha je bila prekrita. V ta namen je bila porabljena tudi še dobra opeka z obzidja.
2. Prenovljena in prebarvana so bila polkna na linah zvonika.
3. Žlebovi pri cerkvi so bili popravljeni, prenovljeni, prebarvani in deloma narejeni novi.
4. Položene so bile cementne cevi za odvodnjavanje meteorne vode.
5. Prebeljena je bila zunanjost cerkve.
6. Pregledan in popravljen je bil strelovod.
7. Popravljena je bila streha na zvoniku.

Pokopališče in kapelica: Stari del pokopališča okoli cerkve se je izravnalo in tla so se nasula s peskom. Nad sto voz zemlje se je s pokopališča izvozilo na župnijski vrt za župniščem. S tem se je zasula luža ob kraju vrta, kapelica pa je bila zunaj prebeljena.

Obzidje okoli cerkve in pokopališča, ki je bilo prej pokrito z opeko,  se je prekrilo z betonom.

Mežnarija: Streha se je prekrila z novo slamo, nad kletjo so bila narejena nova vrata in narejeno je bilo novo stranišče, ki ga uporabljajo tudi šolski otroci.

Hlev pri župnišču je bil prekrit z opeko, prej je bila slama.

Kozolec, ki je bil v nevarnosti, da se zruši, se je podprl in popravil. Za en »štant« se je skrajšal tako, da se lahko z vozom pelje okoli njega. Pokrit je bil z novo slamo.

 

Iz župnijske kronike: št. 14             Leto 1925

Na praznik Treh kraljev (6. januarja) je bil v šoli volilni sestanek za volitve v narodno skupščino. V nedeljo, 8. februarja, so bile volitve. Volivci z Lipoglava so se udeležili polnoštevilno. V Sostrem je bilo 9 kandidatov. Največ glasov je prejel Anton Korošec (SLS 473) drugouvrščeni Makuc (Soc.) je prejel 51 glasov, dva po 14 glasov ostali od 0 do 3 glasove.

Velikonočne procesije se je prvič udeležilo novoustanovljeno (januarja)  gasilsko društvo. Prvi predsednik društva je bil Franc Vrečar iz Repč.

V ponedeljek, 4. maja, je bila zahvalna procesija, da prejšnje leto ni bilo hujšega požara.

V nedeljo, 14. junija, je bila prva veselica novega gasilskega društva, ki je izvrstno uspela.

V nedeljo, 28. junija je bilo 9 otrok pri prvem svetem obhajili.

V soboto, 5. septembra je bil blagoslov nove brizgalne gasilskega društva. Naročil jo je župnik Pečarič na Dunaju.

V nedeljo, 6. septembra, je bila druga veselica gasilskega društva, ki je pa »bolj slabo uspela«.

19. oktobra je odšla dotedanja šolska upraviteljica gdč. Marija Iglič na novo delovno mesto v Vrhpolje pri Moravčah, na Lipoglav pa je prišla gospa Gusti Lobe – Bernik, ki je na praznik vseh svetnikov nastopila tudi službo organistke.

26. novembra je bil kupljen harmonij za župnijsko cerkev Prodal ga je g. Peter Šumi iz Ljubljane.

V zimskih mesecih so prostovoljci z Malega in Velikega Lipoglavan naredili novo pot od Rekarja proti Vel. Lipoglavu. Z občudovanja vredno pridnostjo so več zimskih mesecev delali le za malenkostno nagrado, ki so jo prejeli od domače občine. Vsa čast tako pridnemu ljudstvu!

 

Iz župnijske kronike: št. 15             Leto 1926

Leta 1925 je bila cerkev sv. Pavla v Podmolniku na novo prekrita z opeko, opravljena pa so bila še druga manjša popravila. Skupni stroški so znašali 1920 Din, vaščani so zbrali 1820 Din, primanjkljaj 100 Din pa je založil ključar Mihael K.

V nedeljo, 24. januarja je bil v šoli sestanek vseh posestnikov, na katerem se je določila bira za novo organistko. Ker je orglala tudi med poletnimi počitnicami, je bila določena nekoliko večja količina pšenice: večje kmetije 20 litrov, srednje 12, male pa 8 litrov, ostali 10 ali 7,5 Din. Za prejšnjo organistko so farani sami pobirali žito in ji ga prinesli  na dom, sedanja pa je izrazila željo, da bi biro sama pobirala. Vaščani Dul se za župnijo Lipoglav niso zanimali, zato od njih ne pričakujejo bire, Plešani dajo prostovoljno nekaj pšenice, Šentpavelci pa prispevajo nekaj v denarju za trikratno nedeljsko petje pri mašah, ki so v njihovi cerkvi.

Februarja so bile v župnišču narejene nove police za razno cerkveno opremo in orodje.

V tednu med 25. aprilom in 2. majem si je naše mlado gasilsko društvo zgradilo lasten dom. Gasilski dom, zgrajen iz cementa, stoji na t. i. »Luži« pod Kozmusovo hišo. Dom je bil zgrajen s prostovoljnim delom članov društva.

V torek, 4. maja, je bila zahvalna procesija, kakor lani na ta dan.

Meseca maja je Marija Sattner iz Ljubljane popravila oba bela mašna plašča za vsakdanje maše.

V nedeljo, 27. junija, je bilo darovanje na pogorelce v Prigorici v župniji Dolenja vas pri Ribnici. Župnijskemu uradu v Dolenji vasi je bilo poslano 275 Din.

V nedeljo, 4. julija, je bila tretja gasilska veselica, ki je srednje uspela.

V petek, 9. julija, je bil komisijski ogled za novo šolsko poslopje na Lipoglavu. Ogledali so si tri lokacije:

1. Župnijski vrt (farovška njivica) pred Habetovo hišo oz. pri Jakopčevem kozolcu.
2. Možinova njiva za cerkvijo.
3. Jakopčeva njiva na Selih.

V nedeljo, 18. julija je bil v šoli političen sestanek (shod), na katerem je Franc Smodej, naš krajevni poslanec v narodni skupščini v Beogradu, poročal o političnem položaju.

Od 31. avgusta do 9. septembra je bil orlovski izlet v Rim, ki ga je organizirala orlovska podzveza v Ljubljani. Tega izleta se je udeležil tudi domači župnik Martin Pečarič.

V nedeljo, 26. septembra, je župnik Martin Pečarič blagoslovil novi gasilski dom.

V nedeljo, 3. oktobra, je bila pri gasilskem domu četrta veselica gasilskega društva, ki je dobro uspela.

V noči med 27. in 28. oktobrom je divjal silen vihar, ki je povzročil veliko škode na strehah in na sadnem drevju.

V nedeljo, 7. novembra, je 64 mladeničev po maši podpisalo posvetitev v čast sv. Alojziju ob 200 letnici njegove razglasitve za svetnika. Samo kakih šest iz cele župnije jih ni podpisalo.

 

MIKLAVŽEVA BESEDA  -  št.  16    od  9. do 29. 12. 2019

Iz župnijske kronike: št. 16             Leto 1927

V nedeljo, 2. januarja 1927, je bil v šoli volilni shod za volitve v skupščino. Na shodu je poročal narodni poslanec Franc Smodej.

V nedeljo, 23. januarja, so bile prve volitve v oblastno skupščino. Volišče za našo župnijo je bilo v Sostrem v šoli. Naši volivci so se udeležili polnoštevilno in skoraj vsi glasovali za SLS.

V sredo, 4. maja, je bila zahvalna procesija kot prejšnja leta.

Na binkoštno nedeljo, 5. junija, je bil v šoli sestanek za občinske volitve.

V nedeljo, 3. julija, je bilo darovanje za žrtve požara v Starem trgu ob Kolpi. Zbrana vsota, 280 Din, je bila oddana na škofijo v Ljubljani.

Julija je domači mizar, Anton Kastelic, popravil križ na pokopališču, stopnice na podstrešje župnijskega hleva  ter naredil vrata za drvarnico.

V soboto, 23. julija, je nastal zvečer ob pol desetih silen vihar. Padala je tudi toča. Na poljskih pridelkih in na sadnem drevju je oboje naredilo veliko škode. Najbolj je bila prizadeta vas Pance, kjer so bili uničeni vsi poljski pridelki. Silen vihar je ruval drevesa s koreninami vred. To je bil strašen večer.

Koncem julija in v začetku avgusta je Janez Drnovšek, pasar v Ljubljani pozlatil mašni kelih s pateno, posrebril kadilnico in očistil malo monštranco.

V nedeljo, 7. avgusta, so bile občinske volitve. Tudi tokrat se je udeležilo okoli 90% volivcev iz župnije Lipoglav, kljub oddaljenosti volišča (v Sostrem) in  je velika večina glasovala za SLS…

Med 17. in 23. avgustom je bilo obnovljeno in na novo ometano obzidje okoli pokopališča. Delala sta dva zidarja.

V nedeljo, 28. avgusta, je bil po sv. maši v šoli sestanek pred volitvami v narodno skupščino. Na sestanku sta poročala poslanec dr. Anton Brecelj, zdravnik iz Ljubljane in domači župan Janez T.

Med 28. avgustom in 4. septembrom je bila cerkev znotraj  prebeljena (le stene, brez oboka), prav tako zakristija, zunaj pa »cokl« in kapelica.

V nedeljo, 11. septembra, so bile volitve v narodno skupščino. Naše volišče je bilo v Sostrem. Tudi tokrat je bila lepa udeležba in skoraj 82% vseh glasov je dobila SLS, ostale štiri stranke pa: SKS 1,1%,  SDS 5,5%, Soc. 1,4% in Kom 10,1%.

Iz župnijske kronike: št. 17    2020/1         Leto 1928

Za majniško pobožnost pri Marijinem oltarju se je kupilo venec okrog trona in vsi šopki iz suhih rož. Edino krona na Marijini glavi je ostala stara. Denar so zbrala dekleta Marijine družbe.

V nedeljo, 24. junija, je 11 otrok prejelo prvo sveto obhajilo.

To leto je bila silna suša. Od 21. junija do 6. avgusta ni bilo niti kaplje dežja. V tem času so bile štiri procesije za dež.

V nedeljo, 19. avgusta, je domači župnik Martin Pečarič blagoslovil v Šempavlu nov bronast zvon za šempavelsko podružnico.von je leta 1928 ulila Strojna tovarna in livarna v Ljubljani. Zvon je bil blagoslovljen v čast sv. Pavlu. Zvon ima v premeru 73 cm in tehta 206 kg. Zvonov ton je cis. Na zvonu je napis: »Treska in hudega vremena, reši nas Gospod«, slika sv. Pavla na konju (spreobrnenje sv. Pavla) in figuralni okras: nad krilom in pod krono venci.

Frančišek Gašperšič, hišni posestnik in organist v Sostrem je naredil za naše orgle nov meh. Meh je delal na svojem domu v Sostrem ves mesec september. V tednu med 7. in 14. oktobrom pa je meh postavil v orgle. Vsi stroški za meh so znašali 5.135,80 Din. Stroške se je pokrilo z nabirkami po vaseh: 4.609 Din, iz župnijske blagajne 237,50 Din, župnik M. Pečarič pa je daroval 289,30 Din.

V tednu med 18. in 25. novembrom je farovška kapnica dobila novo sesalko (pumpo) in nov nadstrešek. Do tedaj se je voda zajemala z vedrom na vretenu. Ob tem se je podrl star nadstrešek, ki je bil precej manjši od novega. Preložena je bila še peč v pisarni in popravljen štedilnik v kuhinji. Vsi ti stroški pa so znesli 2.881,98 Din.

 

Iz župnijske kronike: št. 18      2020/2                     Leto 1929

Letošnja zima je bila zelo huda. Sredi januarja je pritisnil silen mraz, ki je z malimi presledki trajal do konca februarja. Najhujši mraz je bil na pustni torek, 12. februarja (–25 ºC). Snega sicer ni padlo silno veliko, a tem večji so bili snežni zameti. Zaradi hudega mraza ni bilo tri tedne šolskega pouka (od 11. februarja do 4. marca).

Na praznik Marijinega oznanjenja dne 25. marca je domači župnik Martin Pečarič blagoslovil kip sv. Terezije Deteta Jezusa. Kip se nahaja v župni cerkvi –pri Marijinem oltarju. Za kip, ki je kupljen v prodajalni katoliškega tiskovnega društva (KTD) v Ljubljani, so zbrala denar dekleta Marijine družbe. Kip je stal 500 din. Pobudo za nakup kipa je dala vrla in marljiva članica Marijine družbe deklet Ana Sušnik, z Malega Lipoglava. Sama je veliko žrtvovala in še zelo marljivo zbirala denar po župniji. – Podstavek za kip, ki ga je naredil Franc Gašperšič, posestnik, mizar in organist v Sostrem, je bil plačan iz blagajne župne cerkve.

V četrtek, 6. junija, je bil komisijski ogled, da določi stavbišče za zgradbo (nove) ljudske šole na Lipoglavu. To je v tej zadevi že tretji ogled. Prvi ogled je bil leta 1912, drugi dne 9. julija 1926. Komisija je vrt župne nadarbine na Lipoglavu (vrtiček pri Habetovih), ki je bil že pri prvem ogledu l. 1912 izbran v ta namen, zavrgla kot neprikladen prostor za šolsko zgradbo in se odločila za »Birtovo njivo«, ki leži na Gradišču in meri 3461 m². – Ker ni bilo omenjenega posestnika doma, se ne ve, ali bo privolil v sklep komisije ali se pa bo pritožil na prosvetno ministrstvo v Beograd. Če se pritoži, je pričakovati že naslednje leto četrti komisijski ogled.

V nedeljo, 14. julija, je bil v stolnici v Ljubljani posvečen za škofa dr. Gregor Rožman, vseučiliški profesor cerkvenega prava v Ljubljani. Novi škof je namenjen za pomoč sedanjemu knezoškofu dr. Anton Bon. Jegliču, a po njegovi smrti postane njegov naslednik (coadjutor cum iure successionis). Domači župnik Martin Pečarič je zjutraj pri cerkvenem govoru omenjal ta dogodek, podal kratek življenjepis novega škofa, popoldne pa se je udeležil orlovske akademije v čast novo- posvečenemu škofu, ki je potekala v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani.

To leto je bilo zaradi 50 letnega mašniškega jubileja sv. očeta Pija XI. proglašeno za sveto leto. Zaradi svetoletnih odpustkov je bila trikrat svetoletna procesija: 13. in 27. oktobra ter 10. novembra.  

 Iz župnijske kronike: št. 19                       Leto 1930

V petek, 23. maja, je bil znova komisijski ogled za določitev stavbišča za novo šolsko zgradbo. Brnčov Franc, posestnik in gostilničar z Malega Lipoglava, čigar njiva na Gradisci se je odobrila za stavbišče za novo šolo, se je pritožil na ministrstvo prosvete v Beogradu, češ da je več drugih parcel bolj primernih na razpolago. Zato je imenovano ministrstvo odredilo novo komisijo, da si ogleda predlagane parcele. Komisija se je po ogledu vseh parcel znova odločila za predmetno parcelo, češ da so vse predlagane parcele neprimerne za stavbišče. Na podlagi poročila te komisije je ministrstvo prosvete kake štiri mesece po tem ogledu odbilo priziv pritožnika in odredilo, da se na parceli št. 1299/2 k. o. Lipoglav zgraditi nova šola.

Lastnik je zoper ta odlok ministrstva za prosveto vložil priziv na državni svet v Beogradu.

V nedeljo, 22. junija, je bilo prvo sv. obhajilo. K sv. obhajilu je pristopil en deček z Malega Lipoglava, ena deklica iz Repč, ena s Sel, ena z Velikega Lipoglava in dve s Panc, stari 7 oz. 8 let.

Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, je bil v Šmarju ob pol treh popoldne dekanijski sestanek (shod) dekliških Marijinih družb. K sestanku so bile povabljene vse dekliške Marijine družbe iz dekanije Šmarje - Sap. Sestanek je bil združen s proslavo stoletnice prikazovanj preblažene Device Marije Katarini Labouré, usmiljeni sestri sv. Vincencija Pavelskega. Shoda se je s svojim banderom polnoštevilno udeležila tudi lipoglavska dekliška Marijina družba.

Iz župnijske kronike: št. 20              Leto 1931

Zapisal župnik, g. Martin Pečarič

V začetku aprila se je po stanju z dne, 31. marca, vršilo državno ljudsko štetje. V našo župnijo, v kolikor se nahaja v občini Dobrunje, so bili izbrani popisovalci:
Domači župnik g. Martin Pečarič za vasi Veliki Lipoglav, Sela pri Pancah in Pance. 
Domača šolska upraviteljica gospa Gusti Lobe Bernik za vasi Mali Lipoglav, Repče in Brezje. 
Ena ženska učiteljska moč iz Sostrega za vas Šempavel.
Vasi Pleše in Dule, ki spadata v občino Šmarije, sta bili popisani v občinskem uradu Šmarje-Sap oziroma v poslopju ljudske šole v Šmarju z drugimi vasmi vred.

Rezultat ljudskega štetja je bil za posamezne vasi sledeči:

Mali Lipoglav ........................................................ 69 prebivalcev (66)

Veliki Lipoglav ..................................................... 36          ”          (47)

Pance ..................................................................... 66          ”          (74)

Sela pri Pancih ....................................................... 60         ”          (60)

Repče ..................................................................... 80         ”          (80)

Brezje ..................................................................... 35         ”          (39)

Šempavel ................................................................ 63         ”          (69)

Pleše ....................................................................... 59         ”          (66)

Dule ....................................................................... 23          ”          (27)

Skupno število                                                        491 prebivalcev (528)

           Opomba: V oklepajih je označeno število prebivalstva pri zadnjem ljudskem štetju iz leta 1921. V 10 letih je torej padlo število prebivalstva za 37 oseb.

V nedeljo, dne 7. junija, je bilo prvo sv. obhajilo otrok. K sv. obhajilu so pristopili sledeči otroci:

dečki:

Babnik Frančišek, Sela 7 (7 let)

Bergles Stanislav, Repče 14 (8 let)

Brezovar Frančišek, Repče 1 (8 let)

Gale Janez, Repče 11 (9 let)

Habič Vincencij, Sela 11 (7 let)

Selan Alojzij, Repče 12 (7 let)

Virant Matija, Pance 2 (7 let)

deklice:

Berčan Frančiška, Sela 1 (7 let)

Gale Lucija, Repče 11 (8 let)

Grum Kristina, Mali Lipoglav 10 (8 let)

Kozlevčar Frančiška, Sela 2 (7 let)

Novak Marija, Brezje 3 (7 let)

Predalič Danijela, Repče 4 (7 let)

Predalič Stanislava, Vel. Lipoglav 5 (6 let)

Rejec Alojzija, Gornja Slivnica 9

V nedeljo, dne 16. avgusta, je bil v Šempavlu za tamkajšnjo podružnico posvečen nov bronast zvon, ki tehta 329 kg. Zvon so vlile Strojne tovarne in livarne v Ljubljani. Zvon, ki ima glas ais (b), je bil posvečen v čast sv. Petru. Posvetil ga je - ob asistenci domačega župnika g. Martina Pečariča - gospod Martin Poljak, župnik pri sv. Lenartu v Sostrem. Zvon je darilo pokojne Keber Frančiške iz Podlipoglava, župnija sv. Lenarta v Sostrem, ki je v ta namen izročila ključarjema hranilno knjižico, iz katere se je zvon plačal. Domačini so prispevali le nekaj malega. – V hvaležen spomin na dobrotnico se glasi napis na zvonu: “Darovala me je podružnici sv. Pavla Frančiška Keber iz Podlipoglava.”

Podružnica v Šempavlu ima zdaj tri bronaste zvonove: gornji veliki, srednji iz leta 1928 in mali še izpred vojne (iz leta 1420). Glej arhiv II-12.

MIKLAVŽEVA BESEDA  - Leto III    2020/5               

Iz župnijske kronike: št. 20              Leto 1932

Letošnja zima je bila zelo ostra. Po lepih mesecih december in januar, ki sta bila brez snega, je začelo snežiti ravno na pustni torek dne 9. februarja. Mrzla burja je zapihala, nastal je silen mraz. Večkrat je bilo do -18° mraza. Snežiti je začelo na novo in je zapadlo skoraj en meter  snega, je ležal čez veliko noč. Šele okrog bele nedelje je začel kopneti. Nastopilo je južno deževno vreme in v par dneh je sneg izginil.

V torek po veliki noči, 29. marca, so se začela razna dela v župni cerkvi. Najprej se je cerkev pobelila. To je tekom desetih let že tretje beljenje. Prvo leta 1922, drugo 1927 in tretje sedanje. V ta namen se je med drugimi rabila tudi zelena barva “češka zemlja”. Za spodnje beljenje se je porabilo 5 kg te barve.­­­­­­­­ Nato sta se obnovila (prebarvala in z bronzo pozlatila) oba stranska oltarja Device Marije in sv. Jurija. Tu­di križev pot se je na ta način obnovil.­­­ Končno se je izvršilo še nekaj manjših opravil (pri orglah, v zvoniku, pri harmoniju i. t. d.). Vse delo je tekom 10 dni v splošno zadovoljnost izvršil g. Frančišek Gašperšič, posestnik in organist v Sostrem. Delal je sam, le tri dni je imel pri beljenju cerkve pomočnika (Jožef Kastelec, po domače Jergan (?) s Panc) ­–. Skupni stroški za vse to delo so znašali 1570 Din.

Leopold Tratnik, pasar in srebrar v Ljubljani, sv. Petra cesta 25, je meseca aprila poliral in saponiral veliki lestenc (stalo je 150 Din), kemično očistil malo monštranco (40 Din), pozlatil, poliral in saponiral oba mala lestenca pred glavnim oltarjem (stalo je 300 Din).

V nedeljo, 24. aprila, prihod prevzvišenega dr. Gregorija Rožmana, knezoškofa ljubljanskega, v župnijo. Prvič je prišel kot škof na Lipoglav podelit zakrament sv. birme in vizitirat župnijo. Sprejem je bil pri slavoloku pri Mišnikovem Lazu pri križu. Pozdravil ga je domači župnik - v imenu župnije, voditeljica Marijine družbe Frančiška Žagar s Panc in  Marija Žgajnar z Malega Lipoglava - v imenu Marijine družbe, ena šolarka - v imenu šolske mladine in končno Anton Žgajnar z Malega Lipoglava, načelnik gasilnega društva.

V nedeljo, 12. junija, je bilo prvo sv. obhajilo otrok. K sv. obhajilu so prvikrat pristopili:

dečki:              1 Brezovar Anton, Mali Lipoglav

                        2 Šeme Jožef, Pance

                        3 Žgajnar Ivan, Mali Lipoglav

deklice:           4 Brezovar Frančiška, Repče

                        5 Brezovar Frančiška, Brezje

                        6 Kastelic Marija, Mali Lipoglav           (Naslednjič leto 1932 – 2. del)

          

MIKLAVŽEVA BESEDA  - Leto III    2020/6              

Iz župnijske kronike: št. 21              Leto 1933

27. januarja 1933 je na Velikem Lipoglavu umrl posestnik Janez Zupančič. Bil je ključar župnijske cerkve. Nad 40 let je vestno opravljal organistovsko službo, ki jo je zaradi starosti prenehal leta 1922.

12. marca je bila slovesnost 50. letnice škofa Gregorija Rožmana, ki je bil rojen 1883 v Šmihelu pri Pliberku na Koroškem.

6. aprila je bila molitvena ura v čast 1900 letnice trpljenja in smrti našega odrešenika Jezusa Kristusa.

18. junija je bilo prvo obhajilo, h kateremu so pristopili: Ludvik Berglez, Frančišek Bregar, Milan Kastelic, Valentin Kozlevčar, Jožef Selan, Marija Habič in Ana Novak.

30 julija je bila na stadionu v Ljubljani slovesnost 1900 letnice Jezusove smrti in biserna maša nadškofa Antona Bonaventure Jegliča. Iz naše župnije se je udeležilo okrog 60 oseb.

15 oktobra so bile v Sostrem občinske volitve.

Od 17. do 22. decembra je v naši župniji potekal ljudski misijon. Kljub visokemu snegu in hudemu mrazu so farani ves čas pridno prihajali k misijonskim pobožnostim. Ob misijonu se je ustanovilo apostolstvo mož in fantov.

Leta 1933 je bilo krščenih 14 otrok, pokopanih 10 oseb, poročeni so bili 4 pari.

 

 

 

MIKLAVŽEVA BESEDA  - Leto III    2020/7               

Iz župnijske kronike: št. 22              Leto 1934

Na pragu novega leta, je bilo ustanovljeno apostolstvo mož in fantov, pridružilo se  je 56 članov. To je bil sad zadnjega ljudskega misijona ob koncu preteklega leta. Prvo skupno sveto obhajilo, ki je bilo z nagovorom med sveto mašo, in z zahvalno pesmijo po sveti maši, je bilo 7. januarja. Vsi so pristopili k svetemu obhajilu. Tudi v naslednjih letih je bilo od 40- 55 mož vsako prvo nedeljo v mesecu pri obhajilu. To je za župnijo, ki ima le 346b prebivalcev zares nekaj posebnega in izrednega.

V nedeljo 11. februarja, se je v župnijski cerkvi pred kipom Male Terezije vršil slovesen shod marijine družbe deklet in marijinega vrtca deklic. Po nagovoru o otroških letih svetnice se je vršilo petje in reklamacije, v čast tej svetnici nebeških rož. Marijina družba si je ta dan izbrala Malo Terezijo za svojo zavetnico. Te slovesnosti se je udeležilo tudi veliko drugih faranov.

Med 29 aprilom in 6. majem je potekala obnova farovške kapnice, ki je na več mestih spuščala. Na novo je bila zalita s cementom, hkrati pa se je naredil še cementni tlak pred hlevom. Stroški so bili pokriti iz nadarbinske blagajne, delno pa je prispeval za obnovo še župnik Martin Pečarič. 27. maja je so bili pri prvem obhajilu trije dečki in pet deklic. V nedeljo 1. Julija je bila v Ljubljani posvečena nova cerkev Cirila in Metoda. Slovesnosti se je udeležilo 30 faranov, ki so se na okrašenem vozu pripeljali v Ljubljano. Nova cerkev je nadomestila cerkev svetega Krištofa na starem pokopališču.  9. oktobra 1934 je v Marseille-u v Franciji pod zločinsko roko atentatorja padel Jugoslovanski kralj Aleksander I.  V cerkvi in v šoli so se na dan pogreba 18. oktobra, vršile predpisane žalne slovesnosti.

Leta 1934 je bilo v župniji rojenih 16. otrok umrli so trije porok je bilo 6 obhajil pa 5130. Revijo Domoljub je prejemalo 32 družin, Bogoljub pa 25, Mohorjevih knjig pa 23.

 

MIKLAVŽEVA BESEDA  -  št.  8/2020

Iz župnijske kronike:   23            Leto  1935

Prvo nedeljo v maju  (5.5.) so bile volitve v narodno skupščino. Bivša SLS je za svoje somišljenike proglasila abstinenco.

Na praznik Gospodovega vnebohoda, 30. maja, je bilo prvo sv. obhajilo otrok. K sv. obhajilu je pristopilo pet dečkov in dve deklici: Brezovar Alojzij, Kadunec Stanko, Novak Stanislav,  Potokar Alojzij, Šeme Franc, Koncilija Dragica, in Novljan Frančiška.

Na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija, in naslednjo nedeljo, dne 30. junija, je bil v Ljubljani II. evharistični kongres za Jugoslavijo. Iz naše župnije se je kongresa udeležilo: 40 otrok, 106 žena in deklet ter 88 mož in fantov, skupaj 234 oseb!

Otroci so se udeležili kongresa na praznik sv. Petra dne 29. junija. Na kongres jih je na okrašenem vozu peljal Franc Babnik iz Sel.

V času priprave za kongres so se po župniji razdelile podobice z molitvijo za uspeh kongresa. Ta molitev se je molila po domovih in v cerkvi. S prižnice so se brale in razlagale okrožnice, poslane od vodstva v Ljubljani. Izvolil se je poseben odbor za kongres, ki pa je malo delal. Glavno delo je ležalo na ramah domačega župnika.

Postavila sta se v župniji dva evharistična križa: na Pancah (hrib nad vasjo) in na Malem Lipoglavu (Veliki hrib). Slovesna blagoslovitev se je izvršila: na Pancah na binkoštno nedeljo, 9. junija, ob 5h popoldne, na Malem Lipoglavu pa v nedeljo, 23. junija, zvečer po Ave Mariji.

Za stroške kongresa je župnija prispevala 513 Din.

 

Poleti je bila huda suša. Od začetka junija do 27. julija ni bilo dežja. Le pred evharističnim kongresom: v noči med 28. in 29. junijem je padlo malo dežja. Ta rahel dež je suho ozračje nekoliko osvežil, kar je bila velika dobrota za otroke in za odrasle ob kongresnih slovesnostih, da niso občutili tako hude vročine.

23. julija je Ludvik Kumar, klepar iz Loke pri Kamniku, pregledal in popravil strelovod na zvoniku župnijske cerkve. Stroški v znesku 215 Din so se pokrili iz blagajne župnijske cerkve.

Od 4. do 7. septembra je krovec Bergles Franc iz Repč prekrival s slamo krito mežnarijo pri tukajšnji župni cerkvi (sprednji del strehe). Zadnji dan je nekaj malega prekril tudi farovški skedenj. Slamo (škopo) so dali farani, za plačo in hrano krovcu pa je moral poskrbeti domači župnik. Vsi ti stroški so znesli 130 Din.

Mežnarijo smo nameravali pokriti z opeko, jo pobeliti in narediti pri strehi nove žlebove za odtok vode v kapnico na farovškem vrtu, ki je zraven mežnarije.

A moji “dobri” farani so se uprli: niso marali prispevati v ta namen. Nekaj malega jih je sicer dalo svoje denarne prispevke, a med njimi so bili tudi taki, ki so izjavili, da se sme njih denarni prispevek porabiti le, če bodo vsi farani prispevali, sicer se mora vrniti.

Edina vas Sela pri Pancah je naredila častno izjemo: vsi posestniki iz te vasi so brezpogojno dali svoje denarne prispevke. Zbrani znesek 518 Din se je naložil na hranilno knjižico, če se bo kdaj mežnarija pokrila z opeko. V slučaju večje resnične potrebe pa se bo lahko porabil tudi v druge namene.

 

Iz tega se jasno vidi, da lipoglavski farani /z malimi izjemami/ nimajo posebnega smisla za popravila, pa naj bo pri cerkvi, župnišču ali mežnariji. Najbolj bi bili zadovoljni, ko bi župnik sam iz svojega vse popravljal, oni pa vse od strani mirno gledali in se hvalili, kako je vse lepo urejeno pri župni cerkvi in župnišču (mežnariji). Zares bridke izkušnje imam s svojimi farani, pa celo s takimi, od katerih nisem tega nikoli pričakoval. Sploh je župnik na deželi najbolj zapuščena stvar na tem svetu; nikjer nima nobene zaslombe: ne od zgoraj, to je pri svojih predstojnikih, ne od spodaj, to je pri svojih “ovčicah”.

V času od 19. do 22. septembra se je popravila (pokrpala) z opeko krita streha župnijske cerkve, ker je na več mestih puščala. Streha mrtvašnice, ki je tudi krita z opeko, pa se je popolnoma prekrila. Na obeh strehah, cerkve in mrtvašnice, so se podzidali vsi žlebniki. Stroški v znesku 220 Din so se pokrili iz cerkvene blagajne.

Na rožnovensko nedeljo, 6. oktobra 1935, se je kot uvod v proslavo 800 letnice cistercijanskega samostana v Stični (1135–1935) tamkaj vršila lepa cerkvena slavnost za može in fante iz treh dekanih: Šmarje, Trebnje in Žužemberk. Iz naše župnije se je te cerkvene slovesnosti udeležilo okrog 15 mož in fantov.

 

Sredi oktobra sta posestniku Antonu Žgajnarju, za davico umrla dva sina: Jožef, star 18 let, in Alozij, star 14 let. Prvi je umrl 17., drugi pa 18. oktobra. En dan sta oba skupaj ležala na mrtvaškem odru. Pretresljiv prizor! Po drugih hišah v župniji se ta »grozna morilka« ni pojavila.

V letu 1935 je bilo rojenih 18 otrok (12 na domu, 6 v bolnici), pogrebov je bilo 9, poročenih je bilo 6 parov. Svetih obhajil je bilo razdeljenih 4574 (556 manj kot leta 1934).

V letu 1935 je bilo naročenih na časopise: Slovenec 5, Domoljub 33, Bogoljub 23 družin oz. oseb. Poleg tega jih je nekoliko prejemalo Domoljuba in Bogoljuba v sosednjih župnijah. Mohorjeve knjige pa je imelo naročenih 20 družin.

 

Kronika župnije Lipoglav – leto 1936

Na binkoštni praznik (nedeljo) dne 31. maja je bilo prvo sv. obhajilo otrok, h kateremu so pristopili  dečki:
1. Babnik Ivan, Sela 7           
2. Kastelic Franc, Mali Lipoglav 16
3. Novak Slavko, Brezje 3
4. Selan Anton, Repče 12
5. Zrnec Franc, Repče 5

in deklica:

6. Kozlevčar Roza, Sela 2

V začetku julija je Rupnik Ivan, kleparski pomočnik iz Gorenje Slivnice, vulgo Joštarjev, z minium barvo prebarval žlebove župne cerkve. Stroški za barvo in delo v znesku 275 Din so se pokrili iz cerkvene blagajne. (blagajniški dnevnik župne cerkve št. 82 ex 1936)

 

Ob 800 letnici stiškega samostana (1135–1935) se je vršilo v Stični več slovesnosti.

1. V nedeljo dne 21. junija so se zbrale v Stični dekliške Marijine družbe iz sledečih dekanij na Dolenjskem: Šmarske, Žužemberske, Trebanjske, Novomeške, Ribniške in Litijske. V cerkvi Ž. M. B. je bila sv. maša z nagovorom g. nadškofa dr. Jegliča (bivšega škofa ljubljanskega) in skupnim sv. obhajilom. Po sv. maši se je zunaj cerkve na zunanjem dvorišču vršilo pozdravno zborovanje: pozdravni nagovor enega izmed gg. patrov in pozdravi zastopnic dekanij. Na popoldanskem glavnem zborovanju so trije govorniki obravnavali aktualna vprašanja, ki zanimajo mlada dekleta. Potem je bila procesija s kipom Brezmadežne, pete litanije posvetitev Srcu Jezusovemu, blagoslov. Slovesnost se je končala z dekliško igro “Skrivnostna zaroka” (na notranjem dvorišču). Od naše Marijine družbe se je te slovesnosti udeležilo 18 družbenih članic.
2. Otroška slovesnost. V nedeljo dne 9. avgusta so se zbrali v Stični šolski otroci domala iz vse Dolenjske k ljubki cerkveni slovesnosti. Po govoru g. opata je bila sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Od nas je poromalo v Stično 32 šolarjev.

Na praznik Marijinega vnebovzetja in naslednjo nedeljo, dne 15. in 16. avgusta pa je bila slovesnost za odrasle, pri kateri je bilo navzočih več škofov in opatov. Cerkvene pobožnosti so bile združene z izvencerkvenimi stanovskimi zborovanji za može, fante, žene in dekleta. Med vsemi pobožnostmi so bile najbolj ganljive sledeče: nočna procesija mož in fantov na bližnji hrib Vinograd, polnočnica na tem hribu s skupnim sv. obhajilom mož in fantov (oboje v noči med 15. in 16. avgustom) in sklepna procesija (16. avgusta ob 3 popoldne). Iz naše male župnije je prišlo v Stično okrog 80 oseb, med njimi 15 fantov (kolesarjev).

 

V nedeljo dne 20. septembra so bile občinske volitve za domačo dobrunjsko občino. Kakor pri vseh drugih, sta bili tudi pri teh volitvah dve volišči: v Sostrem (ljudska šola) in na Hrušici (ljudska šola). Vloženi sta bili dve kandidatni listi in sicer:

• Trkov Janez, kmet, Zadvor št. 24, dobil 553 glasov
• Bitenc Jernej, kmet, Sostro št. 5, dobil 283 glasov

 

V torek, dne 6. oktobra, je zapadlo nad četrt metra snega, ki je polomil veliko drevja po sadonosnikih (sadnih vrtovih) in po gozdovih.

Leto 1936 je bilo zelo suho. Od sv. Jakoba (25. julija) do 18. oktobra in potem od srede novembra do 26. januarja 1937 ni bilo padavin. V mnogih kapnicah je zmanjkalo vode. Tudi farovška kapnica je bila v poletju nekaj časa brez vode. Pod vplivom te dolgotrajne suše so se vaščani obeh Lipoglavov (Mali in Veliki Lipoglav) navdušili za vodovod. Dogovorili so se glede denarnih prispevkov in glede tlake. Vodovod naj bi zajel vodo iz studenca Velike ..... pod Pugledom. Dolg bi bil okrog 3 km. Poslali sta se dve prošnji za denarno podporo in za vodovodne cevi: ena na bansko upravo in ena na higijenski zavod: oboje v Ljubljani. Duša te akcije je bil tukajšnji rojak, privatni geometer g. Perčič Anton (rodom iz Velikega Lipoglava). Prvotno navdušenje se je hitro poleglo. Dvomim, da bi bilo iz te moke kaj kruha.

Leta 1936 je bilo v župniji Lipoglav rojenih 11 (4 od teh so bili rojeni v ljubljanski bolnici), umrli so 4 ljudje, poročenih je bilo 5 parov (eden od teh je bil poročen izven župnije). Sv. obhajil je bilo 4754 (180 več kakor v letu 1935).

Leta 1936 je bilo naročnikov na časopise: Dnevni Slovenec 2, Ponedeljski Slovenec 1, Domoljub 34, Bogoljub 22. V letu 1936 je bilo 20 naročnikov na knjige družbe sv. Mohorja.